Sveto pismo in ekonomsko razmišljanje

Čas branja 6 minute

Sveto pismo - ali Božja beseda nasprotuje ekonomskemu razmišljanju?

Na kratko: Sveto pismo na primer zagovarja pravičnost in ljubezen do bližnjega, ne pa ekonomskega razmišljanja, ki je danes žal prevladujoče uveljavljeno kot elitna družba.

Toda pustimo Svetemu pismu, da pove svoje, in poglejmo, kaj nam Božja beseda pravi glede gospodarskega razmišljanja in ustrezno usmerjenega delovanja.

Sekularno ekonomsko razmišljanje

Po analogiji z desetimi božjimi zapovedmi je tu najprej omenjenih deset opredelitev posvetnega ekonomskega razmišljanja. Za boljše razumevanje so vsaki usmeritvi dodani temeljno načelo, značilnosti, primeri, prednosti in slabosti.

1. Klasično razmišljanje o tržnem gospodarstvu

Osnovno načelo: Ponudba in povpraševanje uravnavata trg.
Lastnosti: Prosti trgi, konkurenca, maksimiranje dobička.
Primeri: Podjetniška svoboda, cenovni signali, konkurenca kot dejavnik učinkovitosti.
Prednost: Spodbuja inovacije in rast.
Slabost: Lahko privede do neenakosti in monopolizacije.

2. Socialno-ekonomsko razmišljanje

Osnovno načelo: Gospodarstvo v službi družbene blaginje.
Lastnosti: Socialna pravičnost, zaščita šibkih, posredovanje države za prerazporeditev.
Primeri: Socialna država, socialno tržno gospodarstvo, minimalna plača, nadomestilo za brezposelnost.
Prednost: Spodbuja socialno varnost in socialno kohezijo.
Pomanjkljivost: Lahko zavirajo inovacije ali vodijo v pretirano vladno regulacijo.

3. Trajnostno ekonomsko razmišljanje (ekološko razmišljanje)

Osnovno načelo: Gospodarske dejavnosti morajo biti dolgoročno ekološko trajnostne.
Lastnosti: Ohranjanje virov, varstvo podnebja, krožno gospodarstvo.
Primeri: Spodbujanje obnovljivih virov energije, davki na CO2, trajnostne proizvodne verige.
Prednost: Zaščita prihodnjih generacij in naravnih virov.
Pomanjkljivost: višji stroški in težave s prilagajanjem med prehodom.

4. Kapitalistično / v dobiček usmerjeno razmišljanje

Osnovno načelo: Glavni cilj je čim večji dobiček
Lastnosti: Naložbe, zasebna lastnina, zasledovanje dobička kot gonilo napredka.
Primeri: Trgovanje na borzi, vlagatelji tveganega kapitala, globalizacija.
Prednost: spodbuja konkurenco, inovacije in tehnološki napredek.
Slabost: lahko povečajo družbeno neenakost in spodbujajo kratkoročno razmišljanje.

5. Kooperativno ekonomsko razmišljanje

Osnovno načelo: Sodelovanje namesto tekmovanja.
Lastnosti: Skupno dobro, sodelovanje, demokratični procesi odločanja.
Primeri: Zadruge, delitvena ekonomija, skupnostno podprto kmetijstvo (CSA).
Prednost: Spodbuja občutek skupnosti in enakosti.
Slabost: Manj dinamični in pogosto bolj neučinkoviti kot sistemi, ki temeljijo na konkurenci.

6. Razmišljanje, usmerjeno v potrošnika

Osnovno načelo: Potrebe in želje potrošnikov so v ospredju.
Lastnosti: Potrebe strank določajo proizvodnjo in storitve.
Primeri: Osredotočenost na stranke v trženju, oblikovalsko razmišljanje, personalizacija izdelkov.
Prednost: poveča zadovoljstvo in zvestobo strank.
Slabost: Lahko privede do prevelike porabe in zapravljanja virov.

7. Etično ekonomsko razmišljanje

Osnovno načelo: Gospodarska dejavnost mora izpolnjevati moralne in etične standarde.
Lastnosti: Pravična trgovina, protikorupcijski ukrepi, spoštovanje človekovih pravic.
Primeri: Oznake pravične trgovine, družbena odgovornost podjetij, trajnostne dobavne verige.
Prednost: Spodbuja zaupanje in družbeno sprejemanje.
Slabost: Izvajanje in spremljanje etičnih standardov je lahko težavno in drago.

8. Razmišljanje o načrtovanem gospodarstvu

Osnovno načelo: Državni nadzor in načrtovanje usmerjata gospodarstvo.
Lastnosti: Centralizirane odločitve, državni proizvodni cilji, nobenih prostih trgov.
Primeri: Nekdanje socialistične države, petletni načrti, subvencije.
Prednost: lahko spodbuja socialno enakost in stabilnost.
Slabost: Pogosto so neučinkoviti, premalo inovativni in prilagodljivi.

9. Inovativno in tehnološko poslovno razmišljanje

Osnovno načelo: Tehnološki napredek in inovacije so gonilo rasti.
Lastnosti: Raziskave in razvoj, digitalizacija, zagonska podjetja.
Primeri: Umetna inteligenca, industrija 4.0, platformno gospodarstvo (npr. Amazon, Uber).
Prednost: Poveča učinkovitost in kakovost življenja.
Slabost: tveganje monopolizacije in izgube delovnih mest zaradi avtomatizacije.

10. Kulturno ali tradicionalno značilno ekonomsko razmišljanje

Osnovno načelo: Tradicionalne vrednote in kulturne značilnosti določajo gospodarsko vedenje.
Lastnosti: Spoštovanje lokalnih tradicij in vrednot skupnosti.
Primeri: Samooskrbno kmetovanje, lokalni trgi, tradicionalna obrt.
Prednost: ohranja kulturno identiteto in lokalno raznolikost.
Slabost: Težko se obdrži v svetovni konkurenci.

Svetopisemsko ekonomsko razmišljanje

Svetopisemsko gospodarsko razmišljanje temelji na božjih načelih, ki poudarjajo pravičnost, družbeno odgovornost in skrb za bližnjega. Čeprav Sveto pismo ne predpisuje sodobnih ekonomskih teorij, daje številne smernice in vrednote za pravičen in trajnosten gospodarski sistem.

Osnovno načelo

Gospodarska dejavnost bi morala služiti pravičnosti, usmiljenju in solidarnosti.
Sredstva, talenti in bogastvo so Božji darovi, ki jih je treba uporabljati odgovorno.
Cilj ni sebično povečevanje dobička, temveč blaginja in blagoslov za skupnost.

Značilnosti

Delo in odgovornost: Vsak naj dela po svojih najboljših močeh in uživa sadove svojega dela.
Pregovori 12,11 – Kdor obdeluje svoje polje, bo imel veliko kruha, kdor pa se peha za nečimrnostjo, nima razumevanja.
2 Tesaloničanom 3,10 – Ko smo bili namreč z vami, smo vam to zapovedali: Če kdo noče delati, naj ne jé!
Pravičnost in poštenost: Ključnega pomena so poštene plače in poštena trgovina.
Pregovori 11,1 – Lažne tehtnice so Gospodu ogabne, polna teža pa mu je všeč.
James 5, 4 – Glejte, plače delavcev, ki so kosili vaša polja, ki ste jih zadržali, kličejo in krik žanjcev je prišel do ušes Gospoda vojsk!
Zaščita šibkih: Posebni predpisi so namenjeni zaščiti vdov, sirot, revnih in tujcev.
Druga Mojzesova knjiga 19, 9-10 – Ko žanješ pridelek svoje zemlje, ne smeš popolnoma požeti roba svojega polja ali pospravljati po žetvi.
Niti svojega vinograda ne pobiraj in ne pobiraj odpadlega sadja svojega vinograda, ampak ga pusti ubogim in tujcem, kajti jaz, GOSPOD, sem tvoj Bog.
Deljenje in velikodušnost: Velikodušnost je poudarjena kot vrlina.
Luka 6, 38 – Dajte, in dano vam bo; dobra mera, stisnjena, pretresena in prepolna, se vam bo izlila v naročje. Z isto mero, s katero merite [drugim], bo odmerjeno tudi vam.
Apd 2, 44-45 – Toda vsi verniki so bili skupaj in so imeli vse skupno;
Prodali so blago in premoženje ter ga razdelili med vse, ki so ga potrebovali.
Odpust in odpis dolga: Sabatno leto in leto odpusta poudarjata odpis dolgov in nov družbeni začetek.
5 Mz 15, 1-2 – Po preteku sedmih let odredite odpis dolga.
To je vrstni red odpuščanja: vsak dolžnik naj odpusti posojilo svoje roke, ki ga je posodil svojemu bližnjemu; naj ne zatira svojega bližnjega ali svojega brata, ker je bil razglašen odpust Gospodovega dolga.
Druga Mojzesova knjiga 25 - (povzetek)
Dežela mora vsakih sedem let počivati. V tem letu se ne sme obdelovati ali pobirati pridelka. Vsi lahko jedo, kar zraste samo od sebe, vključno s sužnji, tujci in živalmi.
Po sedmih sabatnih letih (49 let) se v 50. letu praznuje leto odpuščanja. Vsi dolgovi so odpisani, vsa zakupljena zemljišča pa se vrnejo prvotnim lastnikom. Nihče ne sme biti izkoriščan, niti pri prodaji niti pri nakupu zemlje.
Dežela pripada Bogu, ljudje pa so le gostje. Zemlja se ne sme trajno prodati. Če je nekdo prodal svojo zemljo, ima pravico, da jo odkupi nazaj. Izraelci ne smejo biti trajno zasužnjeni; imajo pravico do odkupa in svobode v letu osvoboditve.
Opozorilo pred pohlepom in bogastvom: Pohlep in ljubezen do denarja sta ostro kritizirana.
Matej 6, 24 – Nihče ne more služiti dvema gospodarjema, saj bo enega sovražil, drugega pa ljubil, ali pa se bo enega držal, drugega pa zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu!
1 Timoteju 6,10 - Korenina vsega zla je namreč pohlep; nekateri, ki so se mu prepustili, so se oddaljili od vere in si povzročili veliko bolečine.
Revnim je treba pomagati brez zaračunavanja obresti.
Če se je nekdo prodal kot suženj, z njim ne smemo ravnati kot s sužnjem, ampak kot s plačanim delavcem.

Primeri iz Svetega pismal

Sabatno leto: Vsakih sedem let se mora zemlja spočiti in dolgovi morajo biti izbrisani. To spodbuja trajnost in socialno pravičnost.
Prilika o talentih: Nagrajevano je pomnoževanje talentov z delom in pametno uporabo virov. (glej Matej 25, 14-30))
Zgodnja Cerkev: Prvi kristjani so delili premoženje in dobrine, da bi pomagali ljudem v stiski.
Apd 2, 44-45 – Toda vsi verniki so bili skupaj in so imeli vse skupno;
Prodali so blago in premoženje ter ga razdelili med vse, ki so ga potrebovali.
Manna v puščavi: Bog je dal Izraelcem hrano, vendar so morali nabrati le toliko, kolikor so potrebovali, kar je pomenilo zmernost in zaupanje. (s. Druga Mojzesova knjiga 16)

Prednosti svetopisemskega ekonomskega razmišljanja

Socialna pravičnost: Zaščita šibkih in revnih spodbuja socialno kohezijo in zmanjšuje neenakost.
Trajnostni razvoj: S sabatom in počitnicami je zagotovljena odgovorna raba sredstev.
Moralno gospodarstvo: Poštenost in pravičnost pri trgovanju in izplačevanju plač ustvarjata zaupanje in dolgoročno stabilnost.
Občutek skupnosti: Radodarnost in delitev krepita kohezijo in pomagata blažiti socialne stiske.
Zaščita pred materializmom: Opozorila pred pohlepom in ljubeznijo do denarja preprečujejo, da bi bogastvo postalo samo sebi namen.

Izzivi

Težko spoznanje: Ideali, kot sta odpis dolga ali delitev premoženja, so v sodobnem gospodarstvu težko izvedljivi.
Tveganje zlorabe: Velikodušnost in socialna pravičnost sta lahko izkoriščeni, če se posamezniki zanašajo na velikodušnost drugih.
Omejena tržna usmerjenost: Svetopisemsko ekonomsko razmišljanje bolj poudarja skupnost in pravičnost kot svobodo posameznika in zasledovanje dobička, kar bi lahko omejilo gospodarsko rast.
Kompleksnost sodobnih gospodarskih sistemov: Sveto pismo je namenjeno preprostim agrarnim ali lokalnim družbam. Sodobni svetovni trgovinski in finančni sistemi zahtevajo bolj zapletena pravila.

Svetopisemska ekonomska miselnost torej temelji na celostni viziji pravičnosti, skrbi in trajnosti. Poziva k odgovorni in moralni rabi virov ter zaščiti šibkih.

Priložnost na svetopisemski osnovi

Čeprav je v sodobnem gospodarstvu ta načela težko natančno izvajati, so moralni kompas za pravičnejši in bolj trajnostni gospodarski sistem. Še toliko bolj, ker je vodilo Božja beseda, če mu prepustimo vodenje ne le naših življenj, temveč tudi našega "poslovanja".

dōTERRA se je s svojim distribucijskim sistemom spoprijela s temi izzivi.
Ekipe, ki so bile ustvarjene in se ustvarjajo v tem sistemu (ne, ne Toll Ena spletnem mestu Aveč Mosem!) sestavljajo ljudje različnih narodnosti, poklicev, starosti in prepričanj.
Mnogi se strinjajo s krščanskim razumevanjem upravljanja, čeprav na individualen način.
Na žalost so tudi tu, kot povsod v življenju, črne ovce. A tudi te so lahko izziv, da jih spodbudimo k ponovnemu razmisleku o lastnem odnosu s pomočjo prijetno drugačnega zaznavanja preteklega življenja.

Dokler je ekonomsko razmišljanje usmerjeno v svetopisemske vrednote, je vseeno, kako se "sistem" imenuje.
Sistem, ki ne upošteva krščanskih vidikov, ne bo imel trajnih možnosti za preživetje med krščanskimi "zaposlenimi". Številna podjetja so se že morala na lastni koži prepričati, da je velikemu navdušenju sledil neprimerljivo večji poraz. To ni veljalo le za tiste na koncu verige, temveč tudi za tiste, ki so zaslužili velik denar.
Bog je pravičen in vsakomur dovoli, da žanje sadove, ki jih je sam posejal. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, torej kot samoodgovorna človeška bitja in ne kot lutke. Prav tako nikogar ne posiljuje s tem, da bi mu vsiljeval svojo voljo: velja svoboda mnenja in delovanja.

V človeškem smislu je "samozaposlena oseba" neodvisna. V svetopisemskem smislu pa je, če razmišlja in deluje modro, popolnoma odvisen od Boga kot svojega Stvarnika in delodajalca.
Vedno je v službi, a ne zato, da bi poveličeval sebe, ampak da bi poveličeval Boga.

Medtem ko samozaposlene pogosto vodi strah pred premajhnim zaslužkom, se lahko pod Božjim vodstvom posvetijo dejavnosti vere. Lahko se prepusti svetovanju in vodenju Božjega Svetega Duha kot svetovalca in učitelja. Do sogovornika lahko deluje z obvladovanjem, v ljubezni in nežnosti, prijaznosti in zvestobi, s potrpežljivostjo in notranjim mirom, radostno, če ima Boga za svojega "poslovnega partnerja" in vidi tretjo osebo v njegovi luči.

Ta "prijetno drugačen" način bivanja v sogovorniku vzbuja radovednost in ga po izkušnjah bolj usmerja na pot uspeha do Boga kot nekatere ljudi, ki skušajo vse in vsakogar na smrt prelisičiti z Biblijo.

Zaključek

Zato: če je vaše ekonomsko razmišljanje usmerjeno k Bogu, vam bo On svetoval pri vseh odločitvah, ki vas bodo približale Njemu in vašim soljudem, vsem služile v dobro in vam tako pomagale doseči večji uspeh in blaginjo, kot bi ju lahko dosegli sami!