Posodobljeno - marec 27, 2025
Veliko ljudi se še vedno spominja opomina "Ne kupujte pri ..." iz druge svetovne vojne. Mlajše generacije se ga skorajda ne spomnijo, morda pri pouku zgodovine.
To je temeljilo na političnih interesih, katerih uveljavljanje je povzročilo paternalizem, diskriminacijo, obrekovanje, preganjanje, poslovno škodo in še kaj hujšega.
"Nikoli več" se pogosto izreka v tem miselnem kontekstu, a zgodovina se ponavlja, žal ne da bi se človeštvo iz nje kaj naučilo.
Na posvetni ravni, tudi na področju cerkva, je veliko primerov, ki se ne pokrivajo s slavo, vključno z lovom na čarovnice, da bi zaščitile svoje interese.
To je še en razlog, zakaj je skozi stoletja iz različnih ločenih skupin nastalo veliko različnih denominacij in tako imenovanih svobodnih skupnosti.
Vsak je šel v svojo smer z individualnim poudarkom, ki je na koncu postal značilen za denominacijo.
Eno je, če imamo drugačno mnenje o odrešitvi in načinu, kako jo doseči. Tisti, ki se s tem strinjajo in se v skupnosti dobro počutijo, se bodo s tem večinoma tudi poistovetili in to prepričanje izrazili zunanjemu svetu. Toda kot vsi vemo, se svoboda ene osebe konča tam, kjer se začne svoboda druge osebe.
Tudi utemeljitev, da izdelke, kupljene pri zadevnem podjetju, prodaja nekdo z drugačno versko usmeritvijo, ki tu ni dopustna, ni niti svetopisemska niti združljiva s posvetnim pravom - ne glede na resničnost trditve.
Kot kristjan na primer ne smete kupovati izdelkov iz držav, ki niso krščanske vere, ali tam celo dopustovati.
Temelj tega pogleda in utemeljitve tistih, ki izdajajo takšne prepovedi ali priporočila svojim cerkvenim članom, je pogosto citat, kot je npr. Hebrejcem 13, 9 "Ne pustite se zapeljati raznim in čudnim naukom, saj je dragocena stvar, da se srce utrdi, kar se zgodi po milosti.".
Z Biblijo lahko ljudi na smrt pretepeš, še posebej, če iztrgaš citate iz konteksta ali jih navajaš nepopolno. Ker se celoten verz nadaljuje " ... ne pa s hrano, ki je tisti, ki se z njo ukvarjajo, ne potrebujejo."
Šlo je za pritožbo farizejev, ki so, kot v Luka 11, 38..41 je opisan "Ko je farizej to videl, se je začudil, da se ni umil, preden je jedel..." so bili usmerjeni v zapoved, da se je treba očistiti, preden vzamemo hrano, in so to opustitev obravnavali kot prekršek.
Matej 15, 11 pojasnjuje "Kar gre v usta, človeka ne oskruni, kar pa gre iz ust, človeka oskruni." ali v Evangelij po Mateju 12,34 oblikovana nekoliko bolj drastično "Kako lahko govorite dobre stvari, ko pa ste hudobni?"ki jasneje poudarja dejanski pomen.
Toda kako naj kristjan ravna s takšnimi cerkvenimi voditelji, voditelji, pridigarji, pastorji, starešinami itd.?
Ena od možnosti je, da jih ignorirate. Druga možnost je, da jih poskušamo prepričati z argumenti. Druga, verjetno pametnejša možnost: prosite jih, naj pojasnijo, kako so prišli do mnenja, da je treba uvesti prepoved, kakšne dokaze imajo za svoje trditve - ker preprosto želite razumeti njihovo stališče.
Ponovno se kot odgovor pojavljajo različni scenariji. Lahko je: "Ker tako pravim! Ne prepiram se!" Ali pa: "Za to imam svoje razloge, navsezadnje sem odgovoren zate in vem, o čem govorim!" Domnevno simpatičen bi lahko bil: "Vesel sem, da tudi tebe to skrbi. Lahko verjameš moji presoji, veliko sem raziskoval in zelo me skrbi tvoja odrešitev, zato je to samo v tvoje dobro!"
Prepoved ali priporočilo, naj ne kupujete izdelkov te ali one osebe, je treba utemeljiti na dejstvih, ki jih je mogoče preveriti. Nepodpirati nekoga z nakupom blaga je legitimno, če se z objektivnega vidika odstrani finančna podlaga za nadaljnje širjenje dejstev, ki so nedvomno prepoznana kot neresnična.
Odgovor, ki je na žalost precej malo verjeten, bi lahko privedel do objave osnovnih informacij, ki bi potrdile njegove izjave in dejansko dale drugi strani možnost, da preveri in po potrebi kasneje spremeni svoje prepričanje na podlagi boljšega znanja.
Zakaj je slednji, zaželeni, razvoj manj verjeten? Ker tisti, ki izrekajo splošno prepoved, ne da bi navedli preverljive podlage, običajno temeljijo na informacijah, ki so iztrgane iz konteksta ali nepopolne, ali na namerno selektivnih in subjektivno obarvanih informacijah, ki najbolj ustrezajo njihovim osebnim interesom ali prepričanjem, njihovi dogmi - ni pa nujno, da so resnične. Med različicami možnega (napačnega) oblikovanja mnenja so tudi vnaprejšnja mnenja, govorice, nedosledno izvedene raziskave ali namerno zamolčani rezultati raziskav, ki so v nasprotju z lastnim mnenjem in so nato zamolčani.
Če je postavljanje vprašanj nezaželeno, blokirano ali celo izrecno prepovedano, bi moralo biti to, kot nas je naučila že zgodovina - in upajmo, da želimo, da nas vidijo kot bitja, ki so se sposobna učiti in razmišljati -, alarmantno.
Vsakdo, ki ga resnično zanima dobro počutje sogovornika, bo pozdravil vsa vprašanja in v njih našel priložnost za iskreno in objektivno razjasnitev. Prav tako bo uporabil dokazano točne informacije svojega sogovornika, da bi uskladil svoje prevladujoče mnenje in ga po potrebi popravil. V skladu z geslom "konstruktivna kritika je izrecno dobrodošla"!
Če nato stopi pred svoje vernike in jim na podlagi dodatnih dejstev, ki so zdaj na voljo, predstavi bistvo razprave in morebitne popravke svojih prepričanj, umakne svojo "prepoved" in v zaupanju v ustrezno sposobnost odločanja vsakega posameznika prepusti končno presojo vsakemu posamezniku, bi skoraj lahko govorili o zglednem vedenju.
Poleg medosebnih vidikov je vsakdo, ki izreka takšne "prepovedi", pravno vprašljiv, tako z bibličnega kot posvetnega vidika.
Galačanom 5, 13 pravi . "Vi pa, bratje, ste poklicani v svobodo, le da svobode ne uporabljate kot razlog za meso, ampak z ljubeznijo služite drug drugemu."
Razglasitev takšne prepovedi je torej v nasprotju z načelom, da je vsakemu verniku dana svoboda, da se odloča v skladu s svojo vestjo in odnosom z Bogom.
Rimljanom 14, 5 - 6 aktiviran "Nekdo meni, da je en dan pomembnejši od drugega, drugi pa, da so vsi dnevi enaki. Naj bo vsak popolnoma prepričan v svoje mnenje. Kdor upošteva dan, ga upošteva za Gospoda, kdor pa ga ne upošteva, ga ne upošteva za Gospoda."da lahko verniki zaradi vesti svobodno sprejemajo določene odločitve, če s svojimi dejanji spoštujejo Boga.
Marko 12, 31 dopolnjen "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Nobena druga zapoved ni večja od te." Ljubezen (do bližnjega) do drugih pomeni, da sočloveku pustite svobodo, da se sam odloči, kaj je zanj najbolje, ne da bi ga obsojali ali diskriminirali, če ima drugačno mnenje od vašega.
2 Korinčanom 5,10 uči: "Vsi se moramo namreč prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da bi vsak prejel, kar je storil v telesu, bodisi dobro bodisi slabo."namreč, da je vsak vernik pred Bogom odgovoren za svoje odločitve in dejanja.
Na spletnem mestu 1 Korinčanom 10,23-24 Pavel piše: "Vse je dovoljeno, vendar ni vse koristno. Vse je dovoljeno, a ne vse gradi. Nihče naj ne išče svojega, ampak vsak svojega" in tako pokaže, da moramo tudi mi pretehtati, ali je mera koristna, vzgojna, ne po svoji presoji, ampak z vidika druge osebe.
Evangelij po Mateju 7,1-2 opozarja "Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s kakšno mero merite, s takšno vam bo spet odmerjeno." in nam tako svetuje, naj ne ravnamo v nasprotju z Jezusovim zgledom in ne izrekamo napačnih sodb.
V Nemčiji posvetna sodna praksa vključuje na primer člen 2 GG, člen 5 GG, člen 12 GG, člen 19 GWB, člen 1 UWG, člen 3 UWG, člen 1 AGG, člen 823 BGB in člen 1004 BGB.
Na kratko: kdor javno širi neresnične trditve in/ali povzroči, da nekdo ne kupi izdelkov podjetja, je kriv kršitve številnih zakonov in bo morda moral plačati odškodnino in umakniti svoje neresnične trditve.
Upoštevati je treba tudi kazenskopravne vidike, kot sta člen 186 nemškega kazenskega zakonika (StGB) (škoda za ugled, ki jo povzroči izjava, tudi brez obstoja lažne obtožbe) in člen 187 StGB (zavestna lažna obtožba).
Zato je povsem smiselno, da pred širjenjem lahkomiselnih trditev opravimo temeljito raziskavo in tako izpolnimo svojo odgovornost do soljudi in same zadeve, če ne želimo, da bi pozneje izgubili verodostojnost in se znašli pred božjo in posvetno sodno oblastjo.